Okolje in zdravje sta tesno povezana. Ali poznate dejstva?

1. Onesnaženost tal vpliva na delovanje in učinkovito uporabo tal ter škoduje javnemu zdravju.

Glavni viri onesnaževanja tal so kmetijski materiali (gnojila, pesticidi, plastične folije itd.), industrijski odpadki (odpadne vode, trdni odpadki, izpušni plini itd.) in trdni komunalni odpadki (odplake, trdni odpadki, dim/ostanki plinov itd.).

Kaj naj storimo? Za onesnažena gradbena zemljišča bi morali izvesti projekte sanacije ali bariere in izvajati institucionalni nadzor. Pri onesnaženih kmetijskih zemljiščih bi morali prilagoditi pH vrednost, uravnati vsebnost vode, vrniti kmetijska zemljišča v gozd ter posaditi bombaž, konopljo, murve, bambus, rože in sadike.

 

2. Čisto vodno okolje in varna pitna voda sta temelj javnega zdravja.

Recite NE onesnaževanju vode: industrijska odpadna voda, mestna kanalizacija, pesticidi, gnojila in drugo.

 

3. Onesnaženost zraka bo povzročila škodljive učinke na dihala in kardiovaskularni sistem.

Zrak je osnova za človeško dihanje. Odrasel človek običajno vdihne več kot 20.000-krat na dan, za to pa potrebuje od 10 do 15 kubičnih metrov zraka.

 

4. Onesnaževanje morja ogroža varnost morskih proizvodov ter vpliva na morski ekosistem in zdravje ljudi.

Visoka vsebnost amonijaka in fosforja v odplakah v morje povzroča rdečo plimo; rdeča plima proizvaja toksin rdeče plime, ki onesnažuje morsko hrano; plastika se zlomi in absorbira onesnaževala, ki jih jedo morski organizmi; človek ujame veliko število morskih sadežev, da zadovolji potrebe po hrani in prehrani.

 

5. Varovanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje ekološkega ravnovesja je koristno za zdravje ljudi in trajnostni razvoj.

Pridelki so za opraševanje odvisni od žuželk, tveganje za prehransko varnost pa se povečuje, ko se raznolikost in število divjih žuželk zmanjšujeta; gozdovi in ​​naravni habitati pa so degradirani, moteni in uničeni zaradi rasti prebivalstva, širjenja zemljišč in drugih dejavnikov.

 

6. Negativni vplivi podnebnih sprememb na ekološko okolje povečujejo zdravstvena tveganja.

Pogostnost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov, ki jih povzročajo podnebne spremembe, narašča, kar ima za posledico vrsto verižnih posledic, kot so vročinski valovi, neurja, poplave in suše, pomanjkanje pitne vode, gozdni požari ipd., ki neposredno vplivajo na življenje in zdravje ljudi.

 

7. Sevanje je povsod, vendar se ga ni treba bati.

Vsak dan smo izpostavljeni naravnemu sevanju in skupna količina naravnega sevanja, ki ga prejmemo, je veliko večja od tiste zaradi človekovih dejavnosti, kot sta jedrska energija in jedrska tehnologija. Doza sevanja, s katero se ljudje lahko srečamo v vsakdanjem življenju, je veliko nižja od doze, ki je škodljiva za človeško telo.

Pod pogojem varnega obratovanja je jedrska energija čista energija z minimalnim vplivom na okolje. Doza sevanja, ki jo proizvede jedrska elektrarna med normalnim delovanjem, je daleč pod nacionalnim standardom in ne bo škodovala zdravju ljudi.

 

8. Pravilno razvrščanje in odlaganje gospodinjskih odpadkov ne le varuje okolje, ampak koristi tudi javnemu zdravju.

Če velika količina gospodinjskih odpadkov ne bo pravočasno obdelana in odstranjena, ne bodo samo povzročali neprijeten vonj, razmnoževali komarje in muhe, vplivali na okoliško okolje, ampak tudi onesnaževali tla, površinske in podzemne vode, zrak ter vplivali na javno zdravje.

 

9. Nepravilna uporaba ali odlaganje strupenih in nevarnih snovi pri delu in življenju lahko predstavlja potencialno tveganje za zdravje.

Gospodinjske kemikalije hranite izven dosega hrane in vode.

 

10. Onesnaženje s hrupom moti vsakodnevno življenje in škoduje zdravju.

Različna jakost zvoka različno vpliva na človeka, večji hrup lahko povzroči začasno ali trajno okvaro sluha.